Branje je fino…razen kadar ni

Objavljeno v BRANJE JE FINO.....RAZEN KADAR NI | Komentiraj

Specifične učne težave (SUT) tvorijo kontinuum in variirajo od lažjih, zmernih do težjih. Otroci z lažjimi in zmernimi učnimi težavami spadajo v skupino otrok z učnimi težavami. Otroci z težjimi učnimi težavami, pa spadajo v skupino z otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

 

Kavklerjeva pravi, da ima specifične učne težave heterogena skupina otrok in mladostnikov, ki imajo pomembno večje težave, kot vrstniki pri branju, pisanju, aritmetiki itd., čeprav je njihova inteligentnost povprečna ali nadpovprečna. Lahko so celo nadarjeni na nekaterih področjih, kot so glasba, ples, šport itd .

SUT so splošen termin, ki se nanaša na heterogeno skupino motenj, ki se kažejo s pomembnimi težavami pri osvajanju in rabi poslušanja, govora, branja, pisanja, rezoniranja in matematičnih sposobnosti. Te motnje so notranje narave, domnevno posledica disfunkcije v centralnem živčnem sistemu in se lahko pojavljajo preko celega življenjskega obdobja.

Termin primanjkljaji na posameznih področjih učenja(PPPU) označuje (definira) heterogeno skupino primanjkljajev (motenj), ki se kažejo z zaostankom v zgodnjem razvoju in/ali z izrazitimi težavami na kateremkoli od naslednjih področij: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, računanje, socialna kompetentnost in emocionalno dozorevanje.

Primanjkljaji vplivajo na posameznikovo sposobnost interpretiranja zaznanih informacij in povezovanja (integracije) informacij ter tako ovirajo učenje šolskih veščin (branja, pisanja, računanja).

Primanjkljaji  niso primarno pogojeni z vidnimi, s slušnimi ali z motoričnimi okvarami, z motnjami v duševnem razvoju, s čustvenimi motnjami ali z neustreznimi okoljskimi dejavniki, čeprav se lahko pojavljajo skupaj z njimi.

Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) se v teku šolanja izražajo na različne načine in prizadenejo mnoge vidike posameznikovega življenja (šolanje ali delo, življenjski ritem ter odnose v družinskem in širšem socialnem okolju).

Termin primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU)  lahko nadomestijo tudi ožji termini, ki se pogosto uporabljajo v literaturi in praksi, kot so MOTNJE BRANJA, PISANJA IN RAČUNANJA, LEGASTENIJA, DISKALKULIJA, DISLEKSIJA, DISORTOGRAFIJA, DISGRAFIJA, DISPRAKSIJA, MOTNJE POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOST (ADHD).

Več o specifičnih učnih težavah lahko izveste na naslednjem naslovu

http://www.drustvo-bravo.si/

Objavljeno v Specifične učne težave | Komentiraj

Splošne učne težave imajo učenci, ki imajo največkrat  težave pri osvajanju znanj in spretnosti pri več izobraževalnih predmetih. Ponavadi te otroke odkrijemo, ker imajo bistveno nižje šolske dosežke pri več šolskih predmetih, kot njihovi vrstniki. Prav tako se pojavljajo težave pri osvajanju temeljnih spretnosti  pri pisanju, branju in računanju. Imajo večje govorne in jezikovne težave, slabše socialne spretnosti, lahko pa se pojavljajo tudi znaki emocionalnih in vedenjskih težav.

Pri številnih učencih z izrazitimi in večstranskimi učnimi težavami se pojavijo še sekundarne težave.

Učne težave so lahko posledica nižjih intelektualnih sposobnosti, motnje socialno-emocionalnega prilagajanja, slabše razvite samoregulacijske sposobnosti, sociokulturne prikrajšanosti in drugačnosti, drugojezičnosti, neustreznega in nezadostnega poučevanja, itd.

Učne težave, ki so posledica podpovprečne inteligentnosti, se kažejo predvsem v slabše razvitih miselnih operacijah, ki so potrebne za oblikovanje pojmov (sinteza, analiza, komparacija, diskriminacija, abstrahiranje, generaliziranje) in slabše razvitih spoznavnih funkcijah, ki so osnova, za spoznavno stran pouka (opazovanje oziroma zaznavanje, mišljenje in prenašanje misli v prakso oz. v izkušnje).

Otroci, ki imajo nižje intelektualne sposobnosti težje ločijo bistvo od nebistvenega, imajo slabšo logično sklepanje, težje dojemajo zahtevnejše vsebine, nimajo razvitega abstraktnega mišljenja. Zaradi specifike so pogosto v šoli neuspešni in nemalokrat tudi ponavljajo razred. Slab učni uspeh je prisoten pri skoraj vseh predmetih.

Objavljeno v Splošne učne težave | Komentiraj

 

 

Specialni pedagog- defektolog obravnava več otrok. Z njimi dela individualno ali v manjši skupini v razredu ali izven njega. Posamezna obravnava naj bi trajala od 20 do 45 minut.

 

Obravnava ni namenjena inštrukcijam, vendar se obravnavana snov uporablja kot sredstvo za razvoj procesov, funkcij in za odpravljanje težav. Sprva je specialni pedagog pomagal predvsem otrokom v nižjih razredih OŠ, zdaj se pa vse pogosteje pojavlja, da je prisoten tudi na predmetni stopnji. To predstavlja svojevrsten problem, saj se kopiči količina snovi, učitelji pričakujejo, da bo učenec snov osvojil, za razvijanje procesov pa zmanjka časa.

 

Količina ur, ko je prisoten defektolog, se določi za vsakega otroka z odločbo za usmerjanje, ki jo izda območna enota zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v obsegu od 1 do 5, odvisno od težav.

 SPECIALNI PEDAGOG MORA

  • prepoznati naravo težav in pogoje, pod katerimi učenec doseže najboljše rezultate,
  • izbrati specifične metode dela in pomoči, da bo lahko učenec obvladal šolske spretnosti,
  • z različnimi metodami, tehnikami doseči, da bo učenec kompenziral težave v razvoju in pri učenju,
  • pri otroku razvijati občutek varnosti,
  •  v šolskem in širšem  okolju razvijati tolerantnejši odnos do otroka,  do njegovih težav in pravilnejše ravnanje z njim.

 

 

Kadar dobi specialni pedagog otroka v obravnavo, ga mora najprej dobro spoznati, odkriti kako potekajo njegovi mentalni procesi in procesi učenja. Ugotoviti mora kakšni so primanjkljaji in v kakšni meri vplivajo na osvajanje znanj. Šele, ko otroka dobro spozna, lahko pripravi individualizirani program.

 

 

 

 

 

Delo specialnega pedagoga vključuje svetovanje staršem v obliki skupinskega dela, pri roditeljskih sestankih in na domu. Prav tako vključuje svetovanje učiteljem, katerim predlaga primerno literaturo, medije, seznani jih z postopki dela ter jim pomaga pri pouku. Specialni pedagog predlaga šoli, katere učne pripomočke potrebujejo, predlaga načrt dela in  urnike.

Specialni pedagog mora izbirati otroke, za katere predvideva, da bodo potrebovali pomoč in izdelati načrt dela.

Nudi pomoč učencem, ki lahko poteka v času pouka individualno, v manjših skupinah ali v razredu. Pomoč pa lahko nudi izven pouka v učenčevem prostem času ali pri interesnih dejavnostih.

Specialni pedagog najprej zbere podatke, pri tem opazuje otrokovo vedenje, prouči diagnozo, preuči ovrednotene podatke, zbira podatke v drugih ustanovah in zbere podatke s pogovorom.

Potem zbrane podatke analizira in napiše poročilo o napredku otroka.

 

 

Pripravila specialna pedagoginja  Karmen Krabonja, prof.def.

Objavljeno v Kdo je specialni pedagog? | Komentiraj

Govorilne ure so vsak tretji torek v mesecu ob 16.00

Objavljeno v Urnik | Komentiraj

Tedenska pogovorna ura je vsak torek od 10.45 do 11.30.

Objavljeno v Urnik | Komentiraj